Zgodba o notranjosti

Občutite užitek

Za užitek, ki ga doživite ob vožnji vozila Chevrolet, se gre zahvaliti predvsem direktorici za oblikovanje notranjosti osebnih vozil Crystal Windham ter dr. Timu Roggenkampu, inženirju, ki se ukvarja s hrupom, vibracijami in trdnostjo.

Izpolnjevanje številnih zahtev

Tem strokovnjakom je notranjost zelo pomembna. Ustrezati mora številnim potrebam. Slog, udobje in vzdržljivost spadajo med že tradicionalne zahteve. Ob tem pa je treba upoštevati še varnostne izboljšave, kot na primer namestitev številnih zračnih blazin in ob tem ohraniti izgled in občutek v kabini.

Zadovoljstvo za vse

Vedno večja je tudi zahteva po sistemih povezljivosti in informacijsko-razvedrilni opremi. Vse te zahteve pa morajo biti izpolnjene za celotni razpon vozil: notranjost modelov Spark, Aveo 4 vrata in Aveo 5 vrat mora v enaki meri zadovoljiti potrebe svojih voznikov kot notranjost modelov Volt ali Corvette.

Specifični cilji

Windhamova je na tem področju dejavna že 18 let. Pravi, da oblikovalci notranjosti skušajo pri vsakem novem vozilu doseči točno določene cilje, kot so velikost prostora za noge, ramena in glavo ter prostor za prtljago: »Že prvega dne se posvetujemo z oblikovalci zunanjosti. Stalna komunikacija nam omogoča boljše izpolnjevanje naših ciljev.«

Prizadevanje za tiho delovanje

Pri vsakem Chevroletovem modelu si prizadevamo za čim tišje delovanje. Za odpravljanje morebitnih virov in kanalov hrupa ima model Spark tesnila vzdolž linij ob pokrovu motorja in med robom pokrova motorja in ploščo za dovod zraka, prav tako pa se ponaša z najlonskimi dušilci hrupa ter raztegljivo peno v votlih delih karoserije.

Izjemna učinkovitost

Med 30 akustičnimi materiali in obdelavami modelov Cruze 4 vrata, Cruze 5 vrat in Cruze Station Wagon najdemo posebno laminirano steklo z osrednjo plastjo, za katero dr. Roggenkamp trdi, da je »izjemno učinkovita pri zmanjševanju hrupa zaradi vetra in visokofrekvenčnega cestnega hrupa.« Vrata odlikujejo trojna tesnila in »odeje« iz steklenih vlaken, ki onemogočajo vdor vode, zračnih tokov in hrupa.

Odpravljanje hrupa motorja

Chevrolet kot prvi predstavlja aktivno odpravljanje hrupa. Mikrofoni v kabini zaznavajo hrup motorja in posledično sprožijo predvajanje nizkofrekvenčnega zvoka iz zvočnikov, zaradi katerega hrup postane praktično neslišen. Ta tehnologija je že na voljo v Združenih državah za model Chevrolet Equinox.

Izjemen napredek

Dr. Roggenkamp, ki se prav tako lahko pohvali z 18 leti izkušenj, pravi, da je napredek izjemen: »Ko se domov odpravim z novim Chevroletom in moja žena, ne da bi jo vprašal, pripomni ›To je pa res tiho‹, vem, da imamo res dober izdelek. Takrat vem, da smo svoje delo dobro opravili.«

Računalniška podpora

Windhamova meni, da so računalniško podprta oblikovanja in analize zelo pripomogle k njenemu delu: »Pomagajo lahko, na primer, pri namestitvi merilnikov in ročic ter zagotavljajo dobre temelje za udobje sedežev, vendar pa ne morejo v celoti nadomestiti človeškega prispevka in preverjanja.«

Človeku prilagojena oblika

VILINSKO SPOROČILO v maju št.4

Drage prijateljice in dragi prijatelji!

Danes vam želimo pripovedovati o NAVEZANOSTI NA NAVADE! Koliko izmed vas se boji, da bi koga prizadeli? Koga izgubili? Kaj zaupustili in spremenili? VSI STRAHOVI SO POSLEDICA NAVADE IN NAVEZANOSTI!

Vse, na kar ste navajeni, vam prinaša občutek varnosti in udobja. Ne govorimo o udobju, kjer vam je ekstra super lepo, temveč o takem udobju, ko je ravno tako prijetno in primerno, da vas dana situacija ne potiska ven, v novo! Če ste predolgo časa v tem udobju, nastopi naveličanost in želja po spremembah. Saj takšni ste, bitja spreminjanja in družabnega druženja.

Najlažji način kako iz navade in navezanosti je ta, da se začnete družiti z drugimi ljudmi in se družiti z drugačnimi okoliščinami. Stare navade preobrazite v nove tako, da vse počnete enako kot prej, le spremenite družbo, s katero počnete dano navado ali pa spremenite okoliščino navade, na primer čas, kdaj navado izvajate, ali pa kraj.

. . .

Zavedajte se, da vsa bolečina v vašem življenju, in ni važno na katero področje se nanaša, izhaja iz vaše zastalosti v starih navadah. To oblikuje veliko, veliko navezanosti. Tako močno ste energetsko navezani na svojo družino, svoje partnerje, dom, službo, hobije… da vas omejujejo, namesto, da bi vas osrečevali!

Začnite se zavedati, da ti energetski okovi na vas delujejo tako, kot če bi imeli okoli sebe navezano debelo kovinsko verigo. Vi pa ste tako čista in lahka bitja, tako čutne duše! To vas izjemno rani. Če želite izstopiti iz teh bolečin, se najprej ZAVEJTE, da ste pripeti na vse, kar vam VELIKO pomeni. Ustvarja se energetska vez, ki vas sedaj drži v oklepu. Če želite to vez sprostiti, morate najprej sprostiti svoje telo.

Pojdite ven v naravo, naj se vaše telo dobro pregreje na sončni svetlobi, naj se telo prepoti in utrudi. Vaše misli so premočne! In ker so tako GLASNE, ne morete ČUTITI svojega BISTVA! In zato ne morete ustvarjati okoliščin, ki jih želite! Zato, pojdite ven in pregibajte svoje telo do utrujenosti. To počnite večkrat na teden in spoznajte, kako se potem počutite. Vam v glavi »poka« od misli in bolečine? Če je tako, si pripravite toplo kopel v katero dajte pest morske soli in majhno žličko sode bikarbone. Namočite se v vodi za 20 minut in nato se zavijte v toplo odejo in pojdite spat. To lahko počnete vsak večer, saj vam bo ta vaja očistila energetsko polje, vas povezala s seboj v miru.

Šele po nekem času boste po fizičnem gibanju čutili, da se napetost v glavi umirja in da postaja vaše telo bolj živo in pretočno. Šele tedaj stopite v spreminjanje navad. Vse kar že počnete, počnite še naprej, a tokrat rahlo posodobite določen element vaše navade (spremenite kraj izvajanja, čas izvajanja, družbo…).

Bodite strpni do sebe! Opažamo toliko nestrpnosti! Vse se začne v tem, da ne hodite v NARAVO! Če bi pogosteje bili del narave, vas nizke energije ne bi toliko dosegle! Višajte svoje vibracije tako, da ste del narave!

Vse, kar vam je lepega namenjeno, vas čaka. Nikamor ne bo odšlo. Je tu in čaka, da sprostite svoje omejujoče navade in prepoznate bogastvo, ki vas obdaja! In zaupajte si!

Z ljubeznijo in zaupanjem v vas!

PGD Stara Vrhnika – aktivno na prireditvah

Crawl DI from Alexa Internet. This data is currently not publicly accessible.

PGD Stara Vrhnika – aktivno na prireditvah

(Nas casopis, november 2001)

PGD Stara Vrhnika je v septembru in oktobru belezilo kar nekaj prireditev na katerih je aktivno sodelovalo, predvsem z zagotavljanjem prve pomoci in usmerjanjem prometa, prvo pomoc in gasilstvo pa sta bila zdruzena na gasilskih vajah.

Jesenski cas prinese veliko predvsem sportnih tekmovanj. Clani PGD Stara Vrhnika, ki so usposobljeni za nudenje prve pomoci, na taksnih prireditvah skrbijo v primeru poskodb za nudenje prve pomoci. V septembru in oktobru je bil skoraj vsak konec tedna na temo prve pomoci. Zacelo se je z gasilskim tekmovanjem v Borovnici, kjer se je dezuralo tri (3) dni, sledilo je nogometno tekmovanje policijskih postaj na vrhniskem igriscu, gozdni tek na Smarno goro za evropski pokal ter gozdni tek na Ulovki. Na gozdnem teku na Smarno goro so imeli pri prvi pomoci opravka predvsem z zvini gleznjev, na nogometnem prvenstvu pa z odrgninami. Vecjih poskodb pa ni bilo. Drustvo je sodelovalo se pri organizaciji konjske dirke na Drenovem gricu, kjer so skrbeli poleg prve pomoci tudi za zapore krizisc in evidenco tekmovalcev, ki so prihajali mimo kontrolnih tock. Z usmerjanjem prometa so se ukvarjali na prireditvi odkritja spominske plosce slikarju Simonu Ogrin na Stari Vrhniki.

Gasilske dejavnosti so se odvijale na gasilskih vajah. Po vaji v tovarni IUV

na Vrhniki, katere namen je bil ogled delavniskih prostorov in nacin zagotavljanja pozarna varnosti, se je za podoben ogled tovarne odlocilo tudi podjetje LIKO Verd. Gasilsko vajo je pripravilo PGD Verd v sodelovanju s PGD Vrhnika in Stara Vrhnika. Vsi prisotni so si lahko ogledali zelo veliko povrsino zemljisca, ki ga obsega podjetje LIKO in ima zaradi tega tudi veliko dostopov do tovarniskih objektov iz vec razlicnih smeri. Pri tem je vsako drustvo prejelo tudi nacrt-tloris celotnega zemljisca z oznacenimi mesti urejenih crpalisc vode iz reke Ljubije. Drustva si zelimo se vec taksnih preventivnih ogledov proizvodnih obratov tudi drugod v vrhniski obcini.

Naslednja vaja je bil obcinska gasilska vaja v Ligojni, ki je bila organizirana v oktobru – mesecu pozarne varnosti. PGD Stara Vrhnika se je vaje udelezila s sestnajstimi (16) clani, ki so sestavljale dve ekipi:

sodelovanje v verigi motornih crpalk, ki je potekala od crpalisca pri Podlipscici do pozarisca v Ligojni,

resevanje ponesrecencev iz zadimljenih prostorov in nudenje prve pomoci.

Klicu na pomoc pa so se morali gasilci odzvati v primerih podtalnih pozarov na Komunalni deponiji v Sinji gorici ter pri gasenju ognja v stanovanjskih prostorih na Turnovsah. Vse intervencije so se zakljucile uspesno z manjso materialno skodo.

Drustvo pospeseno deluje tudi na projektu NOVO GASILSKO VOZILO. Izbralo se je izdelovalca gasilske nadgradnje, s katerim se je ze dogovorilo za terminski plan predelave vozila. Predelava vozila bo potekala v vec fazah:

izdelava odprtin za rolete, izdelava skice razporeditve opreme v vozilu,

licarska dela,

Vladimir Levstik, 100 let pozneje

, ki se je zgolj leto pozneje združila z Mussolinijevo stranko

Partito Nazionale Fascista

, je že leta 1920 v gnusu odkorakal s fašistične seje, kjer je označil gibanje za reakcionarno. V vmesnem času se je pogovarjal z Antoniem Gramscijem, italijanskim levičarskim mislecem, pozneje pa je večino svojih naporov vložil v približevanje futurizma fašizmu, pri čemer ne smemo pozabiti tudi tega, da je bilo futuristično gibanje precej raznoliko in je še do italijanske priključitve Abesinije leta 1939 znotraj svojih vrst gostilo kopico levičarsko in protifašistično usmerjenih umetnikov in aktivistov.

V času po poletju 1920, po burnem odhodu s fašistične seje, se je Marinetti vse bolj obračal proti italijanskemu anarhističnemu gibanju, obenem pa se je na podlagi ruskega primera sodelovanja futuristov in komunistične oblasti obrnil tudi proti Gramsciju. Ta je že kmalu v pismu Trockemu – negativno – označil futurizem kot gibanje, ki poudarja elitistična obnašanja urbanih intelektualcev, predvsem ta, da razglašajo jug Italije za krivca nazadovanja države. Malo za tem, januarja 1921, je v članku

Marinetti – revolucionar?

zapisal, da so futuristi revolucionarji v umetnosti. Umetniško gibanje je povezoval z delavstvom in ugotovil, da delavska podpora futurizmu pove, da se tudi delavci sami ne bojijo uničevanja (starega in tradicionalnega).

V času, ko je zaradi razcepa na italijanski levici in upadanja podpore svoji stranki Gramsci ugotovil, da revolucije še nekaj časa ne bo, je začel graditi na boljšem osveščanju ljudi o revoluciji in ustanovil

Torinski institut za proletarsko kulturo

, ki je deloval pod okriljem moskovskega Proletkulta, zaradi česar so ga imenovali tudi

Torinski Proletkult

. Delovanje je vključevalo različne tabore in izobraževanja, umetniška smer pa se je navezala na futuristično, kjer so se opirali že na prej omenjeno rusko izkušnjo in obelodanili, da bo umetnost komunistične družbe futuristična. Vendar je že marca 1923 Marinetti spisal (dejansko bolj popravil v letu 1919 napisan) spis

Umetniške pravice, razširjane s strani italijanskih Futuristov

in podpisal vse futuristične skupine, spis pa poslal fašistični stranki. S tem se je Marinetti zopet začel približevati fašistični vladi, s svojim organizacijskim trinoštvom pa razburil množico italijanskih futuristov, saj ne gre pozabiti, da so bile nekatere frakcije – kot denimo levičarski futurizem Pietra Illarija in Vinicia Paladinija – izrecno protifašistične.

Preskakovanje z revolucionarnega na fašistični (konservativni) del političnega prizorišča je mogoče razložiti s futuristično željo po dinamični akciji, ki bi zamajala tradicionalne vrednote, kar je Mussolinijev pohod na Rim leta 1922 na nek način naredil, po drugi strani pa ni moč spregledati zatiskanja oči in dvojnih meril, ki si jih je predvsem Marinetti – kot samooklicani vodja futurističnega gibanja – dovolil. Že leta 1925, v novembrsko-decembrski ediciji revije Zenit beremo (re)konstruiran, zenitistično navdahnjen dialog med Marinettijem in Ve Poljanskim (dosegljiv na

http://newsound.org.rs/clanci_eng/01.pdf

12_POGR

Ladja se zasidra, zastavo spustijo
na pol droga in pogreb se začne

Naj ti bo lahko, morje slovensko!

KOPER – če bi malce pretiravali, bi
lahko dejali, da je bil minuli ponedeljek, 18. marca, zgodovinski dan za
slovensko pogrebniško službo. Tega dne je namreč pogrebna in pokopališčna
služba Komunale Koper v Koprskem zalivu prvič opravila žarni pogreb. Ustrezneje:
raztros pepela – na morju. Zavoljo razlogov, ki jih narekujeta
pieteta in želja svojcev pokojnice, je pred dnevi v krajšem pogovoru poudaril Slavko Ferček, direktor Komunale Koper, podrobnosti o prvem pogrebu
na slovenskem morju ostajajo odtegnjene. Pomembno je pač to, da so odslej
tovrstni pogrebi možni in povsem v skladu s pogrebnim protokolom: Komunala
je po dolgotrajnih pripravah in primerjavah s pogrebno prakso v tujini
pridobila vsa ustrezna dovoljenja in soglasja, cenik pogrebnih storitev
na morju pa je potrdila Mestna občina Koper.

Pogreb so opravili na
lokaciji, ki jo je določila Uprava RS za pomorstvo Koper. Morsko pokopališče
se nahaja dve morski milji (3700 metrov) zahodno od Debelega rtiča; od
Kopra je v severozahodni smeri oddaljeno tri milje in pol, od Izole pa
v severni smeri dobre štiri milje.

V ceno civilnega pogreba na morju,
185.000 tolarjev, so všteti prevoz žare s pokopališča do carinskega pomola
v koprskem potniškem pristanu, prevoz žare in svojcev do morskega pokopališča,
plovba v eno smer traja dobre pol ure, ter plačilo običajnega pogrebnega
protokola oziroma obreda. V ladijskem salonu je prostora za 20 pogrebcev,
na palubi še za 30. Ko barka, registrirana za prevoz potnikov, pripluje
na določeno točko, spustijo zastavo na pol droga, ugasnejo motor in spustijo
sidro. Potem ko se trikrat oglasi ladijski zvonec, se pogrebci zberejo
na palubi, vodja protokola pove svečani govor in nato žaro s pokojnikovim
pepelom na zavetrni strani plovila spustijo do gladine morja, ki je tam
globoko približno 22 metrov.

S pritiskom na ročico se dno žare
odpre in pepel se raztrosi po gladini. Pogrebni obred se izteče z venčkom,
ki ga vržejo v morje, in s kratko, na trobento odigrano žalostinko. Nato
svojce povabijo v salon, kjer jim postrežejo s pijačo, kavo in pecivom,
izročijo pa jim tudi plaketo in memoriam na pergamentnem papirju.
Posadka znova dvigne zastavo in sidro, vključi motor, barka se vrne v pristan.

Verjetno bodo v koprski Komunali,
je dodal direktor Ferček, kmalu začeli uporabljati žare iz soli. Tako žaro
bodo spustili v morje, kjer se bo v kratkem času, v dveh, največ treh dneh,
povsem raztopila. Razkrojila, upepeljeni posmrtni ostanki pa se bodo v
morskem toku dobesedno razblinili v nič.

žarnih pokopov je na Slovenskem še
vedno samo okrog 30 odstotkov, kar je precej pod evropskim povprečjem.
Pri pogrebu na morju kajpak odpadejo vsi poznejši stroški, povezani z najemnino,
negovanjem in vzdrževanjem groba, izdelavo nagrobnika ipd. Stičišče med
koprenasto obzornico in gladino nikoli letargično dremotnega morja se spremeni
v trajen spomenik.

TOMO VIDIC

lubni dekorji

Lubni dekorji in zastirke

so pripravljeni iz razlicnih vrst lubja iglavcev, predvsem bora, macesna, smreke in jelke. Lubje uporabljamo v dva namena; kot zastirko proti izsusevanju tal, rasti plevela in ustvarjanju ugodnih rastnih razmer, ter za dekoracijo gred in ostalih zasaditev, saj z njim ustvarimo naraven videz gredice ali korita. Najprej prekrijemo gredice z drobnejsim, manj kvalitetnim lubjem, ki prej humificira in ustvari boljse pogoje za rast korenin. To plast prekrijemo z debelejso frakcijo lubja, ki daje lep izgled in preprecuje izhlapevanje podtalnice skozi povrhnjico. Najlepsi lubni dekorji so pripravljeni iz lubja pinije, crnega bora in macesna. Izogibajmo se lubnim dekorjem iz lubja listavcev, saj le ti vsebujejo prevec toksicnih spojin, ki zavirajo rast rastlin. Slabse kvalitete so tudi lubni dekorji in zastirke iz delno kompostiranega lubja, saj prehoitro humificirajo in ne dajejo zazelenega efekta.

Debelina zastirke

Ob prvem zastiranju gredic z lubnim dekorjem uporabljamo drobnejse, manj kvalitetne zastirke. Le to enakomerno razprostremo po gredici vsaj 3 do 6 cm na debelo. To plast lahko takoj prekrijemo z enim slojem dekorativnega lubja v debelini cca 2 cm. Zaradi dejavnosti dezevnikov, ptic in drugih zivali, se lubje pocasi vdela v zemljo in ga moramo zopet dodati. To pocnemo ponavadi naslednje leto. Tokrat zopet uporabimo drobnejse frakcije, v kolikor pa je prejsnja rast se vsaj 3 cm debela, lahko uporabimo dekorativno lubje ali zastirko.

Enoletnice, dvoletnice in cvetoce trajnice

Na gredicah ali delih gredic, kjer izmenjaje sadimo enoletnice in dvoletnice ali imamo posajene cvetoce trajnice, uporabljamo samo fino frakcijo kvalitetnega lubja. Na teh gredicah razprostremo lubje cca. 2 – 3 cm na debelo in ga pri naslednjem sajenju vecji del vdelamo v zemljo.

Dobre strani uporabe lubnih dekorjev

– podtalnica, ki izhlapeva skozi povrsje v ozracje, se zadrzuje tik pod poivrsjem in preprecuje izsusitev gredice – semena plevelov na suhi povrsini ne morejo kliti, ce pa ze vzklijejo jih lazje odstranimo – ob prvem prekrivanju zastirka fizicno preprecuje rast sibkejsim plevelom – lubje z leti humificira in vnasa prepotrebni humus v tla, kasr pospesuje rast rastlin – zaradi ugodne talne mikroklime se pospesi razvoj mikroorganizmov, dezevnikov in ostalih organizmov, ki ozivljajo tla – zmanjsuje uporabo herbicidov in s tem onesnazevanje okolja – gredicam daje izredno naraven in enoten izgled ter kontrast z zelenjem in cvetjem.

Slabe strani uporabe lubnih dekorjev

– zacetna investicija je nekoliko visja – pod lubjem se zadrzujejo dezevniki in ostale drobne zivali, ki jih iscejo ptici in ob tem razmecejo lubje po poteh ali dvoriscu.

Z lubjem se praviloma ne raznasajo bolezni ali razni skodljivci kot npr. lubadarji. Prav tako lubje ni tretirano z insekticidi kot npr. Lindan, saj v ta namen uporabljajo samo kvalitetno in neoporecno lubje.

Izdelki

Na voljo je lubni dekor in zastirka v dfomaci HUMKO embalazi, iz uvoza pa nudimo lubne dekorje firme CORTEX iz Avstrije, ki ima v ponudbi fino, srednje, mesano in grobo frakcijo ter dekorativno lubje pinije.

Sv. Družina

Sv Jožef: Reka, Hrvaška, katedrala sv. Vida, kat. 84

Družina: Celje, župnišče c. Sv. Daniela, kat. 201

Peto desetletje Metzingerjevega življenja zaznamuje vrsta sproščenih slikarskih
stvaritev; mednje štejemo zaradi živahne kompozicije in bogate barvitosti tudi
brezniško sliko Sv. Družine. Ta bi lahko veljala za ikonografski pendant slike Sv.
Družine v Celju (kat. 201), le da je na slednji glavna figura Marija, v Breznici pa stoji
v sredi sv. Jožef.

Kompozicijsko sta obe omenjeni podobi daleč od trikotniške ali cikcakaste ureditve figur
na Metzingerjevih zgodnjih delih, saj na ozkem formatu dominirata visoki postavi sv.
Jožefa oz. Marije. Zaradi središčne postavitve sv. Jožefa z Jezusom bi brezniško
sliko ikonografsko lahko šteli k Jožefovim upodobitvam, Marija je le obrobna figura,
medtem ko svetnik z maso razvihranega oblačila obvladuje kompozicijo. Prizorišče
opredeljujejo s prtom pokrita mizica, deli arhitekture ob desnem robu in kamnitna tla, ki
poglabljajo prostor. Na levi strani slike se odpira pogled na nakazano krajino.

Sv. Jožef, ki dominira s svojo diagonalno postavitvijo, v katero je vključena tudi
stebrna baza na desni, kleči z enim kolenom na pručki. Napol zasukan v desno z levico
oklepa Jezuščka in mu z desnico podaja vinski grozd. Tako je simbolično naglašen
Jožefov intimno človeški odnos do otroka. Smehljajoči se Jožef in na mizici
prestopajoči se otrok, sta z zasuki teles, pogledi in rokami vsebinsko in kompozicijsko
slikovno jedro, le nagibi glav tudi Marijo vključujejo v družinsko celoto. Mati božja
stoji za mizico vidna le do kolen, v profilu, ki ustreza italijanskemu Marattijevemu
lepotnemu idealu .

Gube Jožefovega plašča in namiznega prta, ki se dekorativno vlega po kamnitnem tlaku,
so razgibane, delno ostro zalomljene in svetlobno odtenčene tudi v senčnih delih.
Jožefove dokolenske hlače s podvezo, obuvalo z ovojnimi trakovi in pelerina nad suknjo
so zelene, okraste in vijolične barve. Marijino oblačilo kombinira okrasto rdečo, modro
in opečnato okrasto barvo. Temeljne barve so bogato niansirane, kar je slikar dosegal z
mešanjem npr. modre z vijolično, rjave pod rdečo barvo, rumene pod zeleno. živahne
menjave osvetljenih in zasenčenih ploskev lomljenih gub sliko še dodatno poživljajo.

Slika je v oltarju, ki ga prišteva Vrišer k “belemu” tipu oltarjev, na kakršnih
slike ob belih plastikah v celoti barvno dominirajo. Za takšne oltarje je Metzinger
izdelal oltarne podobe še za samostansko c. v Kostanjevici na Krki. Dva od štirih nekdaj
tamošnjih oltarjev sta zdaj v kostanjeviški župnijski cerkvi, dva v ž. c. v
Ĺ entjerneju, peti je v c. na Golem pri Kureščku (Vrišer, Osrednja Slovenija, 1976,
113-114); Metzingerjeva oltarna slika zadnjega je bila med vojsko uničena.

Morda je pri naročilu oltarja in slike za Breznico posredoval Janez Jakob Riffel, župnik
v bližnjem Kovorju, ki ga je Metzinger portretiral in je bil povezan s kostanjeviškim
samostanom (kat. 176).

Lit.: Steska, Pregled, 1923, p. 259; isti; Slovenska umetnost, 1927, p. 37.